E-Mail 'O treh vidikih' To A Friend

Email a copy of 'O treh vidikih' to a friend

* Required Field






Separate multiple entries with a comma. Maximum 5 entries.



Separate multiple entries with a comma. Maximum 5 entries.

Loading ... Loading ...

5 komentarjev na "O treh vidikih"

  • Vili Ne-resnik

    Takega antropocentričnega prisvajanja stvari v imenu nekih čisto shematičnih modelov še dolgo nisem videl. Prvič je naivno in drugič je škodljivo.
    Ti tvoji t.i. trije vidiki so le tri vidiki uporabnosti (ali pa si v področju predmetov in pojavov zašel z popolnoma zgrešenimi primeri):
    3. nivo - kako JAZ stvar vidim, kako jo JAZ človek lahko opišem
    2. nivo - kaj MENI, človeku stvar pomeni
    1. nivo - kaj je ZAME, človeku namen neke stvari (utilitarnost).
    Svinčnik pač je kar je, to da vidiš v njem pisalo je utilitarni pogled prisvajanja v imenu uporabnosti, ni pa to bistvo stvari.
    Pri opisu kulturnih pojavov, pa nisem vedel ali naj se jokam ali smejem. Na kratko kar delaš je: banaliziraš. Poenostavljaš na način, kjer zgubiš pregled nad celoto predmeta. Mislim, bistvo filma je zabava???, pa daj pojdi kakšen dober film gledat, ne vem kaj naj ti drugega rečem.
    Te trije nivoji so problematično zasnovani, ker:
    1. Materialni nivo vedno že vsebuje razmišljanje o vsebini in namenu. Trg ni arhitekturno oblikovan z rdečim ceglom kar tako, ampak točno zato in zato.
    2. vsebina na ravni kot jo razumeš je banalna, film recimo nima sporočila, ampak je sporočilo preplet intencij avtorjev, družbenega okolja in časa kjer film gledaš in osebnosti gledalca. Pri tem se lahko vmešajo utilitarni okviri (kaj je v nekem družbenem okolju sploh razumljeno kot film - zabava, izobraževanje, moralka).
    3. Namen je pa čestitke, lep primer fenomenološke redukcije, kjer pojav oskubiš na njegovo bistvo - torej kako človek vidi bistvo pojava. Ne pa kaj je stvar, ki ta pojav oblikuje, sploh sama zase.
    Vse skupaj deluje kot neko zelo post-post-post-Heglovsko posiljevanje stvarnosti z prelepo abstraktno in nerealno shemico. Vidi se tudi, da si stvari na silo tlačil v te tri predalčke, ker vse skupaj ni ravno strašno koherentno.
    Zakaj je škodljivo? Posiljevati realnost s umetnimi abstaktnim i koncepti je neetično.

    LP
    Vili

    • Naj ti pojasnim par stvari o ozadju nastanka prispevka, ki ga komentiraš. Kot prvo, jaz nisem avtor tri-vidičnega modela, ki je predstavljen v pričujočem članku. Ta model je ezoteričen in ni plod mojega razmisleka ali domišljije. Moja je samo predstavitev tega modela, recimo shema in primeri, za kar prevzemam vso odgovornost. Tako da če je kak primer malo neposrečen, gre to pripisati moji nespretnosti, nikakor pa ne izvorni doktrini. Tvoje nestrinjanje s kakšnim od navedenih primerov tako ne gre v bistvo stvari, ampak se ukvarja z nebistvenim - s primerom samim.

      Kot drugo, razumem da tak tekst bereš skozi lasten filozofski nazor (in ga na ta način tudi analiziraš), vendar naj ti zagotovim, da niti izvorni tri-vidični model, niti moje razumevanje le-tega, ne temelji na razmišljanju nobenega od znanih filozofov moderne dobe, ampak je izvorno ezoteričen. Tako da na tvoje ugovore ki gredo v smeri filozofske analize ne morem kaj bistvenega pripomniti, ker doktrina ne izvira od tam. Če je kak filozof kdaj razmišljal o podobnih stvareh, jih kako drugače imenoval, ali prišel do drugačnih zaključkov, se niti ne bi čudil, ampak v zgornjem članku nikakor ne gre za izpeljavo iz katerekoli veje moderne filozofske misli.

      Kot tretje, predpostavljam da odgovarjaš na ta prispevek še preden si prebral vsaj vse tri uvodne članke. Zgornji članek je le namreč le “uvod v uvod”. Problem razlaganja trividičnega modela čistim nepoznavalcem je v tem, da se ga zaradi njegove izredne globine ne da razložiti z nekimi definicijami. Potrebno ga je “napasti” z različnih zornih kotov in šele ko se bralcu vtisne v spomin dovolj primerov, se da prečno iz vsega tega nekaj ven potegniti. (Ampak to mora narediti bralec sam.) Tako da, če misliš, da si iz zgornjega prispevka dojel, kaj naj bi bili trije vidiki, se gotovo motiš. Je nemogoče, ker je tekst prekratek in premalo poveden. Zato je na tem spletišču več prispevkov, ki govorijo o treh vidikih na različne načine, kajti le iz raznolikih primerov se da vsaj približno dojeti, kaj trije vidiki so.

      Pri opisu kulturnih pojavov, pa nisem vedel ali naj se jokam ali smejem. Na kratko kar delaš je: banaliziraš. Poenostavljaš na način, kjer zgubiš pregled nad celoto predmeta. Mislim, bistvo filma je zabava???, pa daj pojdi kakšen dober film gledat, ne vem kaj naj ti drugega rečem.

      Bojim se, da je banaliziranje bolj tvoja specialnost, saj če bi vložil nekoliko truda in poskusil razumeti, o čem teče beseda, potem tega ne bi trdil. Nikjer nisem napisal, da je bistvo filma zabava, ampak sem samo našteval možne namene (namen je implementacija prvega vidika pri predmetih) filma. Oprosti, ampak če se ne potrudiš niti približno razumeti, kaj sem želel napisati, potem ne mislim nadalje razpravljati. Kot pa sem zapisal v članku, je drugi vidik bistveno težje razumeti (in iskati primere zanj) kot za tretjega, ker se ta pač izmika razumu. In to še toliko bolj velja za prvi vidik, ta je najbolj odmaknjen od površine stvari. Vsi zgoraj navedeni primeri so zgolj ilustrativni, in se jih da v polnosti razumeti šele, ko dojameš, kaj vidiki zares predstavljajo - to pa dojameš, ko imaš v malhi dovolj primerov. Skratka, stvar je nekoliko rekurzivna.

      Te trije nivoji so problematično zasnovani, ker:
      1. Materialni nivo vedno že vsebuje razmišljanje o vsebini in namenu. Trg ni arhitekturno oblikovan z rdečim ceglom kar tako, ampak točno zato in zato.

      Točno, in ko se boš prikopal do tretjega uvodnega članka, ki govori o evoluciji, boš videl, da to tudi sam trdim. Ker gre involucija postopoma od prvega vidika proti tretjemu (ko se Eno poskuša manifestirati v objektivni formi), kasneje pa se evolucija dogaja v smeri od tretjega vidika proti prvemu (povratek k Enemu). Ampak to je že tema za pod drug članek, zato ne bom nadaljeval v tej smeri.

      Zakaj je škodljivo? Posiljevati realnost s umetnimi abstaktnim i koncepti je neetično.

      Kako pa imenuješ površno in necelovito branje nekega članka, in na podlagi tega ne-razumevanja pisanje “kritike”, ki ni nič drugega kot le poskus nabijanja nekaj napol razumljenih stavkov na svoj filozoski model sveta?

  • Vili Ne-resnik

    Glej, če jaz zdaj dobro razumem tole, gre za povzetek nečesa, kar niti dobro ne poznaš in je sploh težavno poznati. Se zavedaš da malikuješ? V osnovi, če ne razumeš res dobro zakaj gre, bolje da ne razlagaš, ker kar potem razlagaš je svoje lastno nerazumevanja, zato pa so vsi ti članki tako zelo prazni. In zdaj mi ti povej, kako naj jaz za vraga razumem tvoje članke, če še tebi ni jasno kaj pišeš? Jaz naj vlagam trud v kaj, v telepatijo z mojstrom teksta, ki si ga prebral pa ne dovolj dojel, da bi ga znal razložiti naprej v duhu uvida tega teksta? Tvoja argumentacija je, da imaš neki garant, torej nečesa sicer ne razumeš, ampak nekdo ti je rekel, da je res. Mogoče mi daš raje kontak, da se s tem izvirom pogovarjam, ki ti ta kontakt daje?
    In potem še ta duhomorna z z glavo v zid: ja veš, najprej moraš vse tole na tej spletni strani prebrat, ker se to vse povezuje, nekako navzkrižno in tu nekje vmes se skriva bistvo povedanega, torej koliko ga pač s svojim razlaganjem še nisi popapačil. kar enostavno pove: svojega bralca ne spoštujem in zahteva od njega ogromno pasivnost (verjetno zato, ker so po tem modelu tudi tebe učili).
    ————————
    “Kako pa imenuješ površno in necelovito branje nekega članka, in na podlagi tega ne-razumevanja pisanje “kritike”, ki ni nič drugega kot le poskus nabijanja nekaj napol razumljenih stavkov na svoj filozoski model sveta?”
    Odgovor na take tvoj stavek je: razumem ga kot milo za žajfo.

    Tole si ne zasluži celovitega branja, vidim pristop že čez diagonalo in dajem toliko truda kot ga vidim v pisanju. Meni se zdi to fer. Poglobljen članek zasluži poglobljen odgovor, nepoglobljen pa… škoda mojega časa. Pa ni to stvar ne vem da se nekaj duvam, ampak preprosto dajem kolikor dobim, altruizem je drag zadnje čase. Menim pa da je tudi v mojih feedbackih nekaj dragocenega če boš znal razbrat in uporabit (kar je tvoja osebna stvar).

    Kar se pa tiče filozofskega modela sveta - filozofija nima modela sveta. Če najdeš filozofa, ki se bo strinjal s kakim drugim filozofom, to ne bo filozof. Filozofija je individualno razmišljanje in individualno iskanje znanja (razen morda anglosaške šole, ampak je res ne poznam dobro). Tudi ne bi rekel, da imam kak model, imam orodja. In to je meni modrost - vedenje ki ga lahko uporabiš glede na konkretno situacijo, ne pa neko abstraktno fiksno ozadje, kot windows wallpaper. Seveda si pa lepo vabljen, da tole moje “nabijanje na filozofski model sveta” dokažeš na primeru.

    Lepo noč in lep dan.
    Vili

    • Glej, če jaz zdaj dobro razumem tole, gre za povzetek nečesa, kar niti dobro ne poznaš in je sploh težavno poznati.

      Stvar si pravilno dojel le napol. Res je, tri-vidični model je težaven koncept in ga je težko dojeti, še posebej v vseh njegovih globinah. Vendar pa menim, da ga dovolj dobro poznam, da ga lahko predstavljam na teh straneh. Tvoje mnenje, da temu ni tako, bi lahko vzel resno le, če bi mi lahko demonstriral tako razumevanje tega koncepta, ki je bolj poglobljeno od mojega. Mislim pa, da si še zelo daleč od tega (pravzaprav sploh ne potuješ v tej smeri, da bi kdaj bil).

      Mogoče mi daš raje kontak, da se s tem izvirom pogovarjam, ki ti ta kontakt daje?

      Izvori modrosti, na katerem temeljijo uvodni članki, so navedeni v sidebaru na desni.

      Tole si ne zasluži celovitega branja, vidim pristop že čez diagonalo in dajem toliko truda kot ga vidim v pisanju.

      Opažam, ja. Ker ne vidiš, ne spoštuješ. Ampak, tudi zate bo enkrat prišel čas, ko boš videl, in spoštoval. Do takrat pa, prosim, prihrani mi tvoje diagonalno branje in nespoštljivo komentiranje, ki izhaja iz tvoje avidye.

Napiši komentar

 

 

 

Uporabiš lahko sledeče HTML oznake

<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>