O spletišču

Prvi vidik (namen spletišča)

Namen teh spletnih strani je preprost, a smel: uveljaviti izraz drugi vidik” v splošni govorici.

Kako se uveljavljajo novi izrazi? Tako, da se uporabljajo. Tradicionalno so besedišče širili avtorji leposlovnih, pa tudi strokovnih besedil. In tudi z izrazom “drugi vidik” ne bo prav nič drugače. Koristno bi bilo, da bi ta izraz nekoč prešel v splošno uporabo, seveda tako, da bi se ljudje ob tem čim bolj natančno zavedali njegovega pomena. Moje osebno mnenje je, da ta izraz lepo zapolnjuje konceptualno vrzel, ki jo imamo v besedišču, ko beseda nanese na debato o pojmih, ki se tičejo… hja… drugovidičnosti. Vidite, niti v prejšnjem stavku ne najdem boljše besede, da bi zaključil misel, ne da uporabil “drugi vidik”. Problem posameznih besed, ki jih sicer uporabljamo tam, kjer mislimo na “drugi vidik”, je ta, da je njihov pomen preozek. Na kaj ponavadi pomislite ob besedah, kot so “zavest”, “vsebina”, “celota” ali “pravičnost”? Imajo kakšno povezavo, kakšno skupno točko? Lahko za hipec vsaj ugibate? Tisti, ki pozna pomen izraza “drugi vidik”, razume, da so zgoraj naštete besede odrazi drugega vidika, ki je sam po sebi arhetip. Kdor ga pa ne pozna.. no, ta je pa prišel na pravo mesto.

Prvi uspeh bo že, če se bo to spletišče povzpelo na vrh iskalnih zadetkov, če bo kdo iskal izraz “drugi vidik” na spletu. Glede na to, da trenutno ni nobene pomembnejše strani, ki bi konsistentno uporabljala ta izraz, verjetno tega ne bo težko doseči. Še sploh, ker je izraz tudi v imenu domene. Nadaljnji uspeh bi bil, če bi to spletišče počasi zdrsnilo z vrha zadetkov, kajti to bi pomenilo, da so začeli “drugi vidik” uporabljati tudi drugi (ki imajo ob tem še bolj iskane spletne strani). In uspeh uspehov bi seveda bil, če bi se ta izraz pojavil v naslednji izdaji SSKJ. Ah, pa saj lahko sanjamo, kajne?

Drugi vidik (vsebina spletišča)

Te spletne strani nameravam polniti z več vrstami člankov. Uvodna serija člankov bo govorila predvsem o teoretični podlagi drugega vidika. Ker je drugi vidik nov izraz, katerega pomen je v javnosti še praktično neznan, bom v tovrstnih člankih pisal predvsem o tem, kaj drugi vidik sploh je in kako ga prepoznamo. Ezoterični nauk, ki je izvor učenja o treh vidikih, bo rdeča nit tovrstnih besedil. Morda bodo ti članki za bralca malce bolj zahtevni, vendar brez razumevanja osnov, razloženih v njih, se ne bo dalo razumeti izhodišča, ki bo podlaga za kasnejše, mnenjske prispevke.

Druga vrsta člankov bodo v principu kolumne, komentarji aktualnega družbenega dogajanja (političnega, socialnega, ekonomskega). Vendar bo v tovrstnih analizah, za razliko od večine podobnih prispevkov kje drugje, dogajanje oziroma tema proučevana z drugega vidika. V njih bo poudarjena vsebina dogodkov, ne njihova pojavnost; izpostavljena bo torej kvaliteta” dogajanja in ne dogajanje kot tako. V tovrstnih razmišljanjih želim izpostaviti pomembnost drugega vidika v vsakodnevnem dogajanju in pokazati bralcu, da njegovo neupoštevanje vodi v tok dogodkov, ki nam kot družbi nikakor ne koristi.

Pisati pa nameravam še tretjo vrsto člankov, ki bodo izvirna razmišljanja o družbi prihodnosti. Z izvirna ne mislim izvirna v absolutnem smislu, ker praktično ni ideje, o kateri ne bi že kdo kdaj razmišljal ali o njej pisal. Mislim predvsem na to, da tovrstna pisanja ne bodo neposredno vezana na aktualno dogajanje. Njihova vsebina bo zelo različna, od razmišljanja o znanosti, ekonomski ureditvi, umetnosti, filozofiji, zgodovini in še marsičem. Vedno pa bo rdeča nit tovrstnega pisanja drugi vidik – kako se ta odraža v posameznih področjih človekovega udejstvovanja, kdo ga podpira, kdo ne, in zakaj je tako. Skratka, to bodo razmišljanja, ki tvorijo osnovo za razumevanje družbe prihodnosti, ki bo temeljila predvsem na drugem vidiku. Da je to neizbežno, je razvidno iz evolucijskega procesa: ta je nastavljen tako, da se vsa živa bitja razvijajo od tretjega vidika proti drugemu (in nekoliko kasneje še k prvemu). Ljudem je namenjeno, da v tem procesu zavestno sodelujemo; to pa pomeni, da se moramo zavedati od kod prihajamo in predvsem, kam gremo.

Tretji vidik (izgled spletišča)

Spletne strani, ki so namenjene predvsem predstavitvi drugega vidika, seveda ne morejo imeti kakega posebnega poudarka na izgledu, temveč kvečjemu na vsebini. Ali kot bi se reklo po angleško, take strani so heavy on content, light on presentation”. Če bo že tretji vidik kakorkoli izboljševan, bo izključno zato, da služi drugemu, npr. za lažje iskanje vsebine, večjo preglednost, enostavnejše branje, itd…

Vseeno naštejmo konstitutivne elemente tretjega vidika tega spletišča. Kot prvo, to spletišče je, tehnično gledano, postavljeno na blogovski platformi. Pa ne zato, ker bi bila blogovska oblika tako zelo primerna za njegovo vsebino, ampak enostavno zato, ker ga je bilo tako najlažje postaviti. Poganja ga WordPress, izgled pa mu daje tema Atahualpa, seveda skonfigurirana na svoj način.

Spletišče ima namenoma videz čistosti in je brez odvečne nesnage. Za razliko od blogov, katerih avtorji kar tekmujejo v tem, koliko neuporabnih widgetov bodo vtaknili v njihove sidebare, tukaj tega ne boste našli. Prav tako ne nameravam dajati gor kakršnihkoli oglasov. Vse to samo zamegljuje vsebino in odvrača pozornost od osnovnega namena teh strani – razmišljanja o drugem vidiku.

Izstopajoča tretjevidična elementa tega spletišča sta tudi njegov naslov in logotip. Naslov drugi vidik” je bil izbran zato, ker je zanimiva besedna igra z dvojnim pomenom. Najlažje ga je razumeti, če uporabimo angleška prevoda: lahko se razume kot “second aspect”, ali pa “another point of view”. Prvi pomen je ezoterični izraz, ki je rdeča nit tega spletišča, drugi pa nakazuje na to, da bo pogled na obravnavane teme tukaj nekoliko drugačen kot drugod. Logotip, ki izhaja iz simbola fleur-de-lis, je simboličen in predstavlja tri vidike, več o njem pa si lahko preberete na posebni strani o logotipu.