O treh vidikih

Izraz drugi vidik je v ezoteričnem besedišču že zelo uveljavljen in star izraz (v nekaterih krogih se aktivno uporablja že kakih sto let), vendar je v splošni govorici praktično neznan. Kar je škoda, ker s svojim pomenom pokriva konceptualno področje, za katero v običajnem jeziku nimamo ustreznih izrazov. Bilo bi koristno, če bi se ta in z njim povezani izrazi uveljavili v širši družbi.

Uvodoma lahko rečemo, da je drugi vidik eden izmed treh univerzalnih vidikov vseh stvari, t.j. njihova subjektivnost, v ezoteričnem nauku pa mu pravimo tudi ljubezen in modrost. Po ezoterični evolucijski teoriji je ravno drugi vidik tisti, ki je v tem obdobju za razvoj človeštva najpomembnejši, zato je nujno, da pride osnovno razumevanje tega pojma in njegova uporaba med čimširši krog ljudi.

Zgornji uvod seveda ne pove veliko, kar ni presenetljivo. Drugi vidik je namreč izraz, ki označuje nek koncept, nek arhetip, ki se ga da razumeti le v veliko širšem kontekstu. To je kontekst t.i. treh vidikov. Brez razumevanja vseh treh vidikov in njihovih so-razmerij je govorjenje le o drugem vidiku brez smisla. Začnimo torej na začetku…

Kaj sploh je ‘vidik’?

Ni daleč od resnice, če rečemo, da je vidik način gledanja na neko stvar. Ali pa točka, s katere na nekaj zremo. Perspektiva torej. To seveda velja v primeru, če gledamo na nek predmet v fizičnem smislu. Če preučujemo nek fenomen, naprimer volitve, ga lahko preučujemo z več (nefizičnih) vidikov: političnega, sociološkega, oglasnega, komentatorskega, idejnega in še kakšnega. Če preučujemo šport, ga lahko opazujemo npr. z organizacijskega, tekmovalnega, rezultatskega, navijaškega, finančnega, itd.. vidika. Očitno je, da vedno obstaja več vidikov gledanja na neko stvar in da je iskanje oziroma identificiranje vidikov vedno nekakšno “seciranje” preučevane snovi v različnih smereh. Pri tem se postavlja zanimivo vprašanje: ali obstaja splošen način “seciranja” vseh pojmov, tak, ki bi se dal uporabiti za vse? Ezoterika odgovarja pritrdilno.

Analogija vidikov

Za bolj plastično predstavo treh vidikov, v pomenu, kot ga razumemo v tem besedilu, si oglejmo analogijo, ki izvira iz osnovne šole. Še pomnite - pri tehničnem pouku smo imeli vajo iz tehničnega risanja, kjer smo se učili narisati načrt izbranega predmeta (tridimenzionalnega telesa) na papir. Kako smo že to naredili? Se vam kaj posvita ob izrazih tloris, naris in stranski ris? To so izrazi risanja treh različnih (prostorskih) vidikov fizičnega predmeta: enega od zgoraj, enega od spredaj in enega od strani. Spodaj je ilustracija za pomoč:

tloris, naris, stranski ris

Na sliki je geometrično telo, ki mu pravimo valj. Ko ga narišemo s treh zornih kotov, s treh različnih vidikov torej, lahko opazimo, da te risbe niso nujno enake: tloris je v tem primeru krog, naris pa je pravokotnik. Torej kljub temu da opazujemo en objekt (ali pojav), so različni vidiki le-tega lahko zelo različni, včasih so lahko celo nasprotujoči! Naprimer, če fotografiramo tak valj enkrat natančno od zgoraj, drugič pa natančno od strani, potem pa tidve fotografiji pokažemo dvema človekoma, bosta vsak zase prisegala da vidita krog oziroma pravokotnik, in oba bosta imela po svoje prav. Vidimo torej, da pomanjkanje širše perspektive (videnje stvari le z enega zornega kota) človeka mnogokrat pripelje do prehitrih zaključkov o pravem bistvu opazovane stvari. Odveč je seveda poudarjati, da to velja ne le pri fizičnih predmetih, temveč tudi, in še toliko bolj, pri kompleksnejših vsebinah, pojavih in konceptih.

Zanimiv je tudi sledeči paradoks: različni vidiki neke stvari so lahko stvari tudi same po sebi, a hkrati so tudi fasete opazovane stvari, njen neločljivi del. Kaj to pomeni, si lahko spet pogledamo na zgornjemu primeru: krog in kvadrat sta pojma sama po sebi (dvodimenzionalna lika), a hkrati sta tudi dva vidika ene in iste (višje) realnosti, ki je v tem primeru valj (tridimenzionalno telo). To je poanta, ki se mnogokrat pozablja, kadar se recimo razpravlja o kakšnem družbenem pojavu; namreč, da so posamezni pojavi le vidiki neke širše realnosti, ki pa ima tudi ostale vidike, in ignoriranje ravno teh drugih običajno vodi v napačno percepcijo celote (v tem primeru družbe).

Definicija treh vidikov

Namignili smo že, da ezoterika išče takšen način proučevanja pojmov, ki je lahko univerzalen, ne glede na kategorijo, v katero pojem sodi. Ezoterika je sama po sebi zelo holistična veda (taka, ki teži k celovitosti), za razliko od znanosti, ki je precej partikularistična (teži k podrobnostim). Zato ne čudi, da ezoterika zagovarja tak koncept proučevanja, ki je po svojem temelju univerzalen.

Gremo k bistvu. Ezoterični nauk trdi, da lahko vsakemu pojmu pripišemo, ali v njem identificiramo, tri univerzalne vidike:

- 1. vidik ali vidik volje in namena

- 2. vidik ali vidik ljubezni in modrosti

- 3. vidik ali vidik dejavne inteligence

Takoj spomnimo, da vidiki niso (le) samostojni pojmi, ampak različni načini gledanja na nek bolj kompleksen pojem! Tako v primeru drugega vidika ne govorimo o ljubezni in modrosti sami po sebi, temveč govorimo o ljubezni in modrosti nečesa!

Zgornja definicija je zagonetna. Uporablja izraze, ki v splošnem besedišču že nosijo nek pomen, tukaj pa jih uporabljamo kot nadomestke za neke zelo abstraktne koncepte. Pomembno je, da teh izrazov ne jemljemo preveč dobesedno, temveč, zaenkrat, le kot nazive treh vidikov. Zato navedimo še nekoliko manj abstraktno in lažje razumljivo definicijo:

- 1. vidik je vidik intencionalnosti, ki govori o smislu (biti) nečesa

- 2. vidik je vidik subjektivnosti, ki govori o notranji kvaliteti (zavesti) nečesa

- 3. vidik je vidik objektivnosti, ki govori o pojavnosti (obliki) nečesa

Zakaj govorimo o treh univerzalnih vidikih? Ker velja, da lahko te tri vidike identificiramo v vseh pojmih (objektih, pojavih, konceptih, itd..), in ne le v fizičnih predmetih, kjer lahko govorimo kvečjemu o treh prostorskih vidikih. Od tukaj tudi izvira njihova pomembnost; ker niso samo eden izmed načinov proučevanja (analiziranja) vseh stvari, ampak so verjetno celo najpomembnejši in najuniverzalnejši način analiziranja česarkoli. Le pomislite!

Nekaj primerov za prebujanje intuicije

Razumevanja treh vidikov se skorajda ne da naučiti iz zgoraj omenjenih, precej abstraktnih definicij. Veliko lažje jih je ponazoriti s primeri. V spodnji preglednici je navedenih nekaj pojmov (različnih zvrsti), pri katerih so identificirani njihovi trije vidiki. Našteti pojmi ne služijo toliko utemeljevanju, zakaj se vidiki imenujejo tako kot se, temveč predvsem prebujajo intuitivni občutek o tem, kaj vidiki konceptualno predstavljajo. Intuicija sama pa je predstavnik - katerega vidika?

pojem

1. vidik (bistvo)

2.vidik (vsebina)

3.vidik (pojavnost)

predmeti

SVINČNIK

pisalo

barva, trdota

zunanji izgled (oblika in površina)

FILM

zabava, izobraževanje, itd..

sporočilo filma

scenografija, igralci, dialog, glasba

RAČUNALNIK

izvajanje ukazov

programska oprema

strojna oprema

KNJIGA

prenos ideje

ideja, tudi avtor

besedilo, slog pisanja, oblikovanje

AVTO

transport

motor, opremljenost

izgled, design

bitja

BITJE

čisti obstoj

notranja zavest

pojavno telo

ČLOVEK

monada

duša

osebnost (človek v običajnem pomenu besede)

BOG (krščansko)

Bog Oče

Bog Sin

Sveti Duh

BOG (hinduistično)

Šiva

Višnu

Brahma

abstraktni pojmi

KROG

središče

radij oz. površina

krožnica

MESTO

namen (trg, univerza, stičišče…)

ljudje, kultura

arhitektura (zgradbe, ceste, parki..)

VÉDENJE

? (nerazkrito)

ezoterika:
intuicija → modrost

znanost:
razum → znanje

DRUŽBA

politika

sociala

ekonomija

pojavi

VOLITVE

izbira (voditeljev)

ideje, programi

kampanja, volilni proces

REKA

kroženje vode

kvaliteta vode, življenje v reki

izgled reke (voda, struga, brežine)

SPANJE

počitek

sanje

negibnost

SPOLNOST

kreacija

povezanost

seks

Drugi vidik kot “notranjost”

Morda je še najlažje ponazoriti razliko med drugim in tretjim vidikom. Medtem ko je tretji vidik, oziroma pojavnost nečesa, običajno vezan na “zunanjost” (bodisi oblika predmeta, telo bitja, stil izdelka, dogajanje pojava, zunanji videz česarkoli pravzaprav..), pa je drugi vidik, oziroma notranja kvaliteta, vezana na “notranjost” (sporočilo filma, vsebina knjige, duševnost človeka, ideja dogajanja). Za nekoga, ki poskuša najti te tri vidike, je običajno najlažje najprej identificirati tretji vidik, ker je najbolj očiten. Človeku najbližje je namreč tisti impulz, ki ga je najlažje zaznati, to pa so impulzi naših zunanjih čutil: videz, otip, zvok, okus, in vonj. Prepoznavanje drugega vidika v stvareh je precej težje - lahko je naprimer prebrati knjigo, pogledati film, ali si ogledati sliko, dostikrat pa je precej težje dojeti poanto – skrito vsebino – te knjige, filma ali slike. Vidimo torej, da je drugi vidik skrit izza tretjega vidika. Podobno je pri človeku in bitjih nasploh: hitro lahko razberemo njihov tretji vidik (njihovo pojavnost), dosti težje pa je razbrati njihov drugi vidik, torej kakšen je nekdo po “notranjosti”, kot radi rečemo.

Metaforično beseda “notranjost” dokaj ustreza pomenu drugega vidika, vendar le, dokler je govora o fizičnih objektih in pojavih, kjer je dobro definirana njihova “zunanjost”. Tako je potem notranjost vse tisto, kar ni zunanjost. Vendar na tak način ne moremo ločiti med drugim in prvim vidikom, ki oba padeta pod kategorijo ne-zunanjosti, zato je uporaba izraza “notranjost” za izključno drugi vidik lahko problematična. Še večji problem nastane pri pojmih, ki nimajo močno izražene pojavnosti, zato si tudi z iskanjem ne-pojavnosti težko pomagamo. Zaradi takih primerov je bolje, če imamo na voljo splošnejši izraz, ki je od (ne)pojavnosti neodvisen. Ezoterično besedišče ravno zato uvaja izraz drugi vidik. Lepota tega izraza je v tem, da v splošnem besedišču še nima pomena, zato mu ga lahko enostavno pripišemo. Obenem je ta izraz zelo uporaben po vsem spektru različnih pojmov: namreč, vsakemu pojmu (predmetu, pojavu, konceptu..) lahko pripišemo oz. identificiramo drugi vidik, torej njegovo “notranjost” oz. subjektivnost, kvaliteto ali zavest.

Morda se kdo vpraša, kaj je pa s prvim vidikom? Kako pa tega definirati vis-à-vis drugega in tretjega? Z identificiranjem prvega vidika so običajno težave, ker je ta še bolj oddaljen od površine stvari kot drugi vidik in nam s tem še težje doumljiv. Če za drugi vidik rečemo, da je to tisto, kar je skrito izza podobe (tretjega vidika), potem lahko za prvi vidik rečemo, da je skrit izza skritega (drugega vidika). Govora je namreč o temeljnem smislu, biti, ki je skrita srčika vsebine nečesa. Pa naj razume, kdor more.

Odrazi vidikov v človeški družbi

Za boljši občutek o pomenu treh univerzalnih vidikov si sedaj oglejmo seznam pojmov, ki so pogosti odrazi treh vidikov v človeški družbi:

1. vidik: intencionalnost, namen, smisel, moč, volja, obstoj, bit, zakon, politika, vojska, vladanje, fiat!, dirigent, vodja, nadzor, ukaz, disciplina, red, odločnost, vztrajnost, požrtvovalnost.. (GONILO)

2. vidik: subjektivnost, vsebina, notranjost, zavest, globina, modrost, ljubezen, srčnost, solidarnost, kolektivnost, podpora, senzitivnost, odnosi, duša, duševnost, psihologija, pomoč, socialnost, sodelovanje, skupnost, zaupanje, magnetičnost, privlačnost, vključujočnost, enovitost, holizem, idealizem, kvaliteta, odgovornost, etičnost, pravičnost… (KOHEZIVNOST)

3. vidik: objektivnost, oblika, izgled, površina, zunanjost, prilagodljivost, iznajdljivost, inteligenca, znanje, kritičnost, racionalnost, učinkovitost, posel, dobiček, ekonomija, denar, materija, izdelovanje, kategorizacija, partikularnost, izključujočnost, egoizem, pragmatičnost, kvantiteta… (DIFERENCIACIJA)

Kot lahko vidimo, je bistvo prvega vidika gonilo, tisto, kar žene stvari v obstoj in manifestacijo. Je izvorni razlog vsega, kar je, tudi tistega, kar le šibko ali sploh ne zaznavamo, ima pa nefizični obstoj (npr. misel). Zaradi prvega vidika karkoli sploh obstaja.

Prispevek drugega vidika je kohezivna sila, ki drži skupaj celotno stvarstvo in skrbi, da so vse stvari med seboj povezane. Poleg tega drugi vidik daje vsemu, kar prežema, tudi zavest oz. vsebino. Zavest je namreč posrednik med (večnima) poloma duha in materije in med njima nastopa kot povezovalni faktor.

Odseve omenjenih lastnosti drugega vidika lahko opazimo marsikje. V kvantni fiziki, naprimer, je vse-povezanost znana kot princip ne-lokalnosti (vsak delec je informacijsko povezan z vsakim drugim, v vsakem trenutku, ne glede na oddaljenost). Še en izraz kohezivnosti drugega vidika pa je gravitacija: to je fizikalna sila, ki je le odsev drugovidične sile, ko se ta odraža v fizični materiji. (Giordano Bruno pravi: “Gravitacija je božanska ljubezen.” Metaforično vsekakor drži, saj drugemu vidiku ezoterika pravi ravno ljubezen in modrost, ta pa je, kot vemo, kohezivna sila.)

Tretji vidik povzroča diferenciacijo, in je dejavnik, ki iz enega izvora ustvari mnoštvo stvari, ki se zdijo ločene in med seboj različne. Vendar je to le iluzija, ki jo povroča tretji vidik, v resnici ločenosti ni. Tretji vidik namreč ustvarja iluzijo mnogih oblik, skozi katere se lahko izražata zavest (drugi vidik) in smisel (prvi vidik).

Povzetek

Strnimo še enkrat, kar smo izvedeli v tem članku. Trije vidiki so univerzalni način gledanja na različne stvari (pojme). Identificiramo jih lahko v vsakem pojmu, čeprav so v nekaterih pojmih bolj očitni kot v drugih.

Prvi vidik česarkoli je njegov namen (pri predmetih), njegovo bistvo (pri pojavih), njegov smisel obstoja (pri bitjih). Prvi vidik je vidik intencionalnosti, namembnosti. Govori o tem, zakaj nekaj sploh obstaja, čemu služi, kaj je njegovo skrito bistvo. Nadalje, prvi vidik govori tudi o redu, moči, in volji do obstoja. Imenuje se volja in namen.

Drugi vidik česarkoli je njegova vsebina (pri predmetih), njegova kvaliteta (pri pojavih), njegova zavest (pri bitjih). Drugi vidik je vidik subjektivnosti, notranjosti. Govori o tem, kakšna je “notranjost” oz. “duša” nečesa ali nekoga, kakšno je subjektivno občutenje. Nadalje, drugi vidik govori tudi o kohezivnosti, o magnetični sili, o skupni zavesti vsega. Imenuje se ljubezen in modrost.

Tretji vidik česarkoli je njegova oblika (pri predmetih), njegova pojavnost (pri pojavih), njegovo telo (pri bitjih). Tretji vidik je vidik objektivnosti, zunanjosti. Govori o tem, kako nekaj izgleda, kakšne objektivne lastnosti ima, kakšna je njegova materialnost. Nadalje, tretji vidik govori tudi o racionalnosti, kategorizaciji in mnogoterosti, torej o medsebojni ločenosti oblik. Imenuje se dejavna inteligenca.

Caveat emptor

Za konec tega članka še opozorilo bralcu: pisanje besedil o drugem vidiku je na nek način protislovno početje, saj je vsako analitično pisanje tretjevidična dejavnost par excellence, ker uporablja razum. Ta članek nekako poskuša na tretjevidičen način opisovati drugi vidik, kar pa je že v izhodišču nekakšen oksimoron. Zavedajmo se, da le drugi vidik lahko zares spozna drugi vidik (ali pesniško: “le srce lahko prepozna srce”), in da je analiziranje drugega vidika s pomočjo razuma le oddaljen približek tega, kar drugi vidik zares je (ljubezen in modrost).

A vendar. Današnja družba je močno tretjevidično usmerjena, kar pomeni, da je prevladujoč način dojemanja konceptov in podajanja nekega védenja predvsem s pomočjo govora in pisanja. Zato se mi zdi koristno poskusiti razložiti koncept treh vidikov, še posebej pa drugega, tudi na ta način, zavedajoč se inherentnih omejitev in njim navkljub. Je pa po drugi strani res, da članki kot je ta, niso izključno tretjevidični, razumski, temveč poskušajo biti tudi deloma intuitivni. Z naštevanjem različnih primerov se počasi prebuja intuitivni občutek za pomen posameznih vidikov. Intuicija pa je, kot smo videli, drugovidični način dojemanja neke vsebine. Intuicija – za razliko od razuma, ki melje počasi in postopno – temelji na preblisku, na tistem “aha!”, ki ločuje kreativno misel od običajnih. Vendar se je za upanje na tak preblisk potrebno večkrat “namočiti” v preučevano snov, zato večkratno branje tovrstnih vsebin sploh ni slaba ideja.

Za tiste, ki pa bi želeli spoznavati drugi vidik na popolnoma neposreden, drugovidičen način, pa predlagam dejavnosti kot so uživanje v umetnosti (in njeno ustvarjanje), meditacija in ljubezen.

Drugi uvodni članek: fraktalnost treh vidikov. Tretji uvodni članek: trije vidiki evolucije.

5 komentarjev na "O treh vidikih"

  • Vili Ne-resnik

    Takega antropocentričnega prisvajanja stvari v imenu nekih čisto shematičnih modelov še dolgo nisem videl. Prvič je naivno in drugič je škodljivo.
    Ti tvoji t.i. trije vidiki so le tri vidiki uporabnosti (ali pa si v področju predmetov in pojavov zašel z popolnoma zgrešenimi primeri):
    3. nivo - kako JAZ stvar vidim, kako jo JAZ človek lahko opišem
    2. nivo - kaj MENI, človeku stvar pomeni
    1. nivo - kaj je ZAME, človeku namen neke stvari (utilitarnost).
    Svinčnik pač je kar je, to da vidiš v njem pisalo je utilitarni pogled prisvajanja v imenu uporabnosti, ni pa to bistvo stvari.
    Pri opisu kulturnih pojavov, pa nisem vedel ali naj se jokam ali smejem. Na kratko kar delaš je: banaliziraš. Poenostavljaš na način, kjer zgubiš pregled nad celoto predmeta. Mislim, bistvo filma je zabava???, pa daj pojdi kakšen dober film gledat, ne vem kaj naj ti drugega rečem.
    Te trije nivoji so problematično zasnovani, ker:
    1. Materialni nivo vedno že vsebuje razmišljanje o vsebini in namenu. Trg ni arhitekturno oblikovan z rdečim ceglom kar tako, ampak točno zato in zato.
    2. vsebina na ravni kot jo razumeš je banalna, film recimo nima sporočila, ampak je sporočilo preplet intencij avtorjev, družbenega okolja in časa kjer film gledaš in osebnosti gledalca. Pri tem se lahko vmešajo utilitarni okviri (kaj je v nekem družbenem okolju sploh razumljeno kot film - zabava, izobraževanje, moralka).
    3. Namen je pa čestitke, lep primer fenomenološke redukcije, kjer pojav oskubiš na njegovo bistvo - torej kako človek vidi bistvo pojava. Ne pa kaj je stvar, ki ta pojav oblikuje, sploh sama zase.
    Vse skupaj deluje kot neko zelo post-post-post-Heglovsko posiljevanje stvarnosti z prelepo abstraktno in nerealno shemico. Vidi se tudi, da si stvari na silo tlačil v te tri predalčke, ker vse skupaj ni ravno strašno koherentno.
    Zakaj je škodljivo? Posiljevati realnost s umetnimi abstaktnim i koncepti je neetično.

    LP
    Vili

    • Naj ti pojasnim par stvari o ozadju nastanka prispevka, ki ga komentiraš. Kot prvo, jaz nisem avtor tri-vidičnega modela, ki je predstavljen v pričujočem članku. Ta model je ezoteričen in ni plod mojega razmisleka ali domišljije. Moja je samo predstavitev tega modela, recimo shema in primeri, za kar prevzemam vso odgovornost. Tako da če je kak primer malo neposrečen, gre to pripisati moji nespretnosti, nikakor pa ne izvorni doktrini. Tvoje nestrinjanje s kakšnim od navedenih primerov tako ne gre v bistvo stvari, ampak se ukvarja z nebistvenim - s primerom samim.

      Kot drugo, razumem da tak tekst bereš skozi lasten filozofski nazor (in ga na ta način tudi analiziraš), vendar naj ti zagotovim, da niti izvorni tri-vidični model, niti moje razumevanje le-tega, ne temelji na razmišljanju nobenega od znanih filozofov moderne dobe, ampak je izvorno ezoteričen. Tako da na tvoje ugovore ki gredo v smeri filozofske analize ne morem kaj bistvenega pripomniti, ker doktrina ne izvira od tam. Če je kak filozof kdaj razmišljal o podobnih stvareh, jih kako drugače imenoval, ali prišel do drugačnih zaključkov, se niti ne bi čudil, ampak v zgornjem članku nikakor ne gre za izpeljavo iz katerekoli veje moderne filozofske misli.

      Kot tretje, predpostavljam da odgovarjaš na ta prispevek še preden si prebral vsaj vse tri uvodne članke. Zgornji članek je le namreč le “uvod v uvod”. Problem razlaganja trividičnega modela čistim nepoznavalcem je v tem, da se ga zaradi njegove izredne globine ne da razložiti z nekimi definicijami. Potrebno ga je “napasti” z različnih zornih kotov in šele ko se bralcu vtisne v spomin dovolj primerov, se da prečno iz vsega tega nekaj ven potegniti. (Ampak to mora narediti bralec sam.) Tako da, če misliš, da si iz zgornjega prispevka dojel, kaj naj bi bili trije vidiki, se gotovo motiš. Je nemogoče, ker je tekst prekratek in premalo poveden. Zato je na tem spletišču več prispevkov, ki govorijo o treh vidikih na različne načine, kajti le iz raznolikih primerov se da vsaj približno dojeti, kaj trije vidiki so.

      Pri opisu kulturnih pojavov, pa nisem vedel ali naj se jokam ali smejem. Na kratko kar delaš je: banaliziraš. Poenostavljaš na način, kjer zgubiš pregled nad celoto predmeta. Mislim, bistvo filma je zabava???, pa daj pojdi kakšen dober film gledat, ne vem kaj naj ti drugega rečem.

      Bojim se, da je banaliziranje bolj tvoja specialnost, saj če bi vložil nekoliko truda in poskusil razumeti, o čem teče beseda, potem tega ne bi trdil. Nikjer nisem napisal, da je bistvo filma zabava, ampak sem samo našteval možne namene (namen je implementacija prvega vidika pri predmetih) filma. Oprosti, ampak če se ne potrudiš niti približno razumeti, kaj sem želel napisati, potem ne mislim nadalje razpravljati. Kot pa sem zapisal v članku, je drugi vidik bistveno težje razumeti (in iskati primere zanj) kot za tretjega, ker se ta pač izmika razumu. In to še toliko bolj velja za prvi vidik, ta je najbolj odmaknjen od površine stvari. Vsi zgoraj navedeni primeri so zgolj ilustrativni, in se jih da v polnosti razumeti šele, ko dojameš, kaj vidiki zares predstavljajo - to pa dojameš, ko imaš v malhi dovolj primerov. Skratka, stvar je nekoliko rekurzivna.

      Te trije nivoji so problematično zasnovani, ker:
      1. Materialni nivo vedno že vsebuje razmišljanje o vsebini in namenu. Trg ni arhitekturno oblikovan z rdečim ceglom kar tako, ampak točno zato in zato.

      Točno, in ko se boš prikopal do tretjega uvodnega članka, ki govori o evoluciji, boš videl, da to tudi sam trdim. Ker gre involucija postopoma od prvega vidika proti tretjemu (ko se Eno poskuša manifestirati v objektivni formi), kasneje pa se evolucija dogaja v smeri od tretjega vidika proti prvemu (povratek k Enemu). Ampak to je že tema za pod drug članek, zato ne bom nadaljeval v tej smeri.

      Zakaj je škodljivo? Posiljevati realnost s umetnimi abstaktnim i koncepti je neetično.

      Kako pa imenuješ površno in necelovito branje nekega članka, in na podlagi tega ne-razumevanja pisanje “kritike”, ki ni nič drugega kot le poskus nabijanja nekaj napol razumljenih stavkov na svoj filozoski model sveta?

  • Vili Ne-resnik

    Glej, če jaz zdaj dobro razumem tole, gre za povzetek nečesa, kar niti dobro ne poznaš in je sploh težavno poznati. Se zavedaš da malikuješ? V osnovi, če ne razumeš res dobro zakaj gre, bolje da ne razlagaš, ker kar potem razlagaš je svoje lastno nerazumevanja, zato pa so vsi ti članki tako zelo prazni. In zdaj mi ti povej, kako naj jaz za vraga razumem tvoje članke, če še tebi ni jasno kaj pišeš? Jaz naj vlagam trud v kaj, v telepatijo z mojstrom teksta, ki si ga prebral pa ne dovolj dojel, da bi ga znal razložiti naprej v duhu uvida tega teksta? Tvoja argumentacija je, da imaš neki garant, torej nečesa sicer ne razumeš, ampak nekdo ti je rekel, da je res. Mogoče mi daš raje kontak, da se s tem izvirom pogovarjam, ki ti ta kontakt daje?
    In potem še ta duhomorna z z glavo v zid: ja veš, najprej moraš vse tole na tej spletni strani prebrat, ker se to vse povezuje, nekako navzkrižno in tu nekje vmes se skriva bistvo povedanega, torej koliko ga pač s svojim razlaganjem še nisi popapačil. kar enostavno pove: svojega bralca ne spoštujem in zahteva od njega ogromno pasivnost (verjetno zato, ker so po tem modelu tudi tebe učili).
    ————————
    “Kako pa imenuješ površno in necelovito branje nekega članka, in na podlagi tega ne-razumevanja pisanje “kritike”, ki ni nič drugega kot le poskus nabijanja nekaj napol razumljenih stavkov na svoj filozoski model sveta?”
    Odgovor na take tvoj stavek je: razumem ga kot milo za žajfo.

    Tole si ne zasluži celovitega branja, vidim pristop že čez diagonalo in dajem toliko truda kot ga vidim v pisanju. Meni se zdi to fer. Poglobljen članek zasluži poglobljen odgovor, nepoglobljen pa… škoda mojega časa. Pa ni to stvar ne vem da se nekaj duvam, ampak preprosto dajem kolikor dobim, altruizem je drag zadnje čase. Menim pa da je tudi v mojih feedbackih nekaj dragocenega če boš znal razbrat in uporabit (kar je tvoja osebna stvar).

    Kar se pa tiče filozofskega modela sveta - filozofija nima modela sveta. Če najdeš filozofa, ki se bo strinjal s kakim drugim filozofom, to ne bo filozof. Filozofija je individualno razmišljanje in individualno iskanje znanja (razen morda anglosaške šole, ampak je res ne poznam dobro). Tudi ne bi rekel, da imam kak model, imam orodja. In to je meni modrost - vedenje ki ga lahko uporabiš glede na konkretno situacijo, ne pa neko abstraktno fiksno ozadje, kot windows wallpaper. Seveda si pa lepo vabljen, da tole moje “nabijanje na filozofski model sveta” dokažeš na primeru.

    Lepo noč in lep dan.
    Vili

    • Glej, če jaz zdaj dobro razumem tole, gre za povzetek nečesa, kar niti dobro ne poznaš in je sploh težavno poznati.

      Stvar si pravilno dojel le napol. Res je, tri-vidični model je težaven koncept in ga je težko dojeti, še posebej v vseh njegovih globinah. Vendar pa menim, da ga dovolj dobro poznam, da ga lahko predstavljam na teh straneh. Tvoje mnenje, da temu ni tako, bi lahko vzel resno le, če bi mi lahko demonstriral tako razumevanje tega koncepta, ki je bolj poglobljeno od mojega. Mislim pa, da si še zelo daleč od tega (pravzaprav sploh ne potuješ v tej smeri, da bi kdaj bil).

      Mogoče mi daš raje kontak, da se s tem izvirom pogovarjam, ki ti ta kontakt daje?

      Izvori modrosti, na katerem temeljijo uvodni članki, so navedeni v sidebaru na desni.

      Tole si ne zasluži celovitega branja, vidim pristop že čez diagonalo in dajem toliko truda kot ga vidim v pisanju.

      Opažam, ja. Ker ne vidiš, ne spoštuješ. Ampak, tudi zate bo enkrat prišel čas, ko boš videl, in spoštoval. Do takrat pa, prosim, prihrani mi tvoje diagonalno branje in nespoštljivo komentiranje, ki izhaja iz tvoje avidye.

Napiši komentar

 

 

 

Uporabiš lahko sledeče HTML oznake

<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>